Kot geografa me je vodnik Gorenjska avtorjev Matjaža Chvatala in Petre Vencelj prijetno presenetil z več plati. Ob hitrem pregledu vsebine sem spoznal predvsem to, da ni primerljiv s podobnimi publikacijami. Podrobnejše prebiranje vsebine lahko označim kar s pojmom odkrivanje. Kakor bodo uporabniki vodnika z njegovo pomočjo odkrivali Gorenjsko, tako sem plast za plastjo odkrival vsebinsko bogastvo vodnika. Naj izpostavim le nekaj dejstev odličnosti.

Celovitost informacij. Vsebina vodnika je splet informacij z različnih strokovnih področij. Pri tem je očitna težnja avtorjev, da se informacije dopolnjujejo tako, da čimbolj celovito predstavijo posamezne kraje in območja ter se izogneta običajnemu leksikografskemu podajanju snovi.

Sistematičnost in doslednost. Velika odlika vodnika je v dosledni/sistematični predstavitvi posameznih dejstev. Omenim naj le predstavitev vseh gorenjskih občin in cerkva. O obsegu tega dela in težavah pri zbiranju podatkov bi avtorja prav gotovo lahko napisala posebno knjigo. Izpostaviti želim celovitost prikaza cerkva, saj njihova množičnost in pokrajinska izpostavljenost dajeta gorenjski in slovenski pokrajini poseben pečat, hkrati pa so to objekti, ki jih kraji običajno izpostavljajo kot turistične znamenitosti.

Nazornost. O nazornosti predstavitve vsebin moram kot geograf dati avtorjema posebno priznanje. Avtorja sta se izogibala konvencionalnim, pogosto likovno kičastim posnetkom. Poleg prikaza ožjih lokalnih pokrajinskih posebnosti (slapov, gora, jezer itn.) moram omeniti posnetke širših območij, ki uporabniku vodnika omogočajo vpogled v značaj pokrajine. V ta okvir sodijo tudi zemljevidi, načrti večjih krajev in načrti kraških jam.

Dodelan in izviren koncept. Podrobnejši pregled vodnika vedno znova kaže na to, da je vsaka vrsta informacije delček zelo premišljene zasnove. Da je bilo mogoče v relativno skromen okvir spraviti takšno količino gradiva in informacij, sta avtorja morala doseči funkcijsko povezanost slikovnega gradiva in besedila ter smiselno hierarhijo informacij. Po moji oceni sta pri tem dosegla mojstrstvo; navajeni smo, da v podobnih publikacijah besedilo opisuje slike in obratno, da so slike le ilustracije besedila.

Prepričan sem, da bosta vsebinska zasnova vodnika in njegova likovna oprema odigrala pomembno vlogo tudi pri krepitvi gorenjske identitete. Presek prek naravnih danosti, materialne in duhovne kulture Gorenjske vzbuja občutek edinstvenosti tega prostora, kar je poseben dosežek vodnika in na kar sta avtorja lahko še posebno ponosna.

In še zadnji vidik odkrivanja: odkrivanje napak. Vabim vse bralce, da se lotijo iskanja napak; dokazano je, da jih vsebuje vsako izdano delo. Zato nam napake ne bodo govorile o slabosti vodnika, ampak o njegovem nehotenem namenu: bralec, preverjaj in raziskuj naprej in tako bo vodnik postal izstrelišče za vedno nova spoznanja o bogastvu Gorenjske in njenih delov.

prof. dr. Marijan M. Klemenčič

<< Back