Gregorjev sejem Vesela Gora – Gregorjeva sobota je v znamenju Gregorjevega sejma na Veseli Gori pri Šentrupertu. Tradicionalni pomladni Gregorjev sejem, z več kot 250 letno tradicijo, ponuja vse potrebno za pomladanska opravila.
VIDEO – Vsako leto na Gregorjevo soboto se tukaj predstavijo Šentrupertski čebelarji, domače društvo podeželskih žena in deklet, krošnjarji, trstičarji, suhorobarji, lončarji, kovači in drugi obrtniki. Kupiti je mogoče ročno kmečko orodje, domača semena, sadike, mleko in med ter celo domače mesnine!
Gregorjev sejem Vesela Gora
Kot sem že omenil, se gregorjev sejem odvija vsako leto na gregorjevo soboto. Prodajalci na Veselo goro prihajajo še ponoči. Ob prvem svitu so tam že prvi obiskovalci. Največja gneča je med deveto in dvanajsto uro. Potem se gneča hitro razredči. Ob dveh popoldne je večina štantov že pospravljena. Deluje le še sejemska gostilna na grajskem dvorišču.
Če iščete knjigo, ki nudi odličen pregled nad bogastvom te dežele, je Slovenija Vodnik prava knjiga za vas. Na 168 straneh je 840 čudovitih fotografij, 27 zemljevidov in informacije o skoraj vsakem slovenskem mestu.
Knjiga je natisnjena v naslednjih jezikih:
Pušlšenk
Včasih se v grajski kuhinji zgodi čisto pravi dolenjski pušlšenk. Za boljše razumevanje: na Primorskem pušlšenku rečejo osmica. Tudi na Dolenjskem pušelšenk izvira iz istega časa, kot osmica. Tudi tu so smeli kmetje 8 dni na leto prodajati svoje vino in pridelke.
Vino z Vesele Gore
Ko boste obiskali Gregorjev sejem Vesela Gora morate poizkusiti Lojzetovo belo vino, ki se toči na veselogorskem pušlšenku … kadar ta je … Če pušlšenka ni in si hočete ogledati znamenito cerkev, bo prav tako treba poiskati Lojzeta. Najdete ga v najbližji hiši pri cerkvi.
Barbova graščina na Veseli Gori
Barbova graščina na Veseli gori je bila zgrajena leta 1768 za potrebe stalnega bivanja veselogorskih duhovnikov in premožnejših romarjev. Po ukinitvi romanj je leta 1825 prešla v posest družine Barbo, po drugi svetovni vojni pa je bila nacionalizirana.
V Barbovi graščini na Veseli Gori je bila dolgo na ogled stalna razstava “Živa zgodovina”. Člani društva Klati vitez so obiskovalce popeljejali skozi nadvse zanimivo postavitev, kjer so si lahko ogledali deželno pisarno, grajsko tiskarno, sobo s kostumi, grbe slovenskih zgodovinskih pokrajin, likovno galerijo s pavesami in vitezovo orožarno z oklepi in meči.
Še najbolj zanimiva je bila prav orožarna, saj so obiskovalci lahko prijeli v roke in celo preizkusili srednjeveško orožje in oblekli pravi viteški oklep. Najbolj pogumni in vročekrvni so se tudi pomerijo med seboj v pravih dvobojih … Do prve krvi …
Epilog
Danes Barbova graščina na Veseli Godi oživi samo še na gregorjevo soboto, ko je tam traticionalni Gregorjev sejem. Tudi Lojze je še vedno tam.
Razstave “Živa zgodovina” pa ni več na Veseli Gori. Vitez Janez Kamniški se je z razstavo in vso drugo “ropotijo” preselil v dvorec Freistein pri Spodnji Polskavi.
Ob vsakem odhodu v tujino in ob srečanjih s tujimi partnerji in prijatelji se velikokrat sprašujemo kakšno bi bilo najprimernejše darilo. Knjiga natisnjena v jeziku obdarovanca, običajno naleti na veliko pozornost.
