Osilnica in Kostel: Turizem med zaprtim območjem in mejo
Osilnica leži na skrajnem jugu Slovenije, v globoki dolini ob sotočju rek Čabranke in Kolpe, med širnimi kočevskimi gozdovi na severni strani doline in Gorskim Kotarjem na jugu. Ja, Osilnica je daleč. Daleč tudi zaradi cestnih povezal. Dostop do teh krajev je bi skozi čas mogoč samo po dolinah Kolpe in Čabranke. Šele pred dobrimi desetimi leti je Osilnico nova cesta povezala z Ribnico. Čas za vožnjo do Ljubljane pa se je tako skrajšal za skoraj eno uro.
Če greš na pot v kislem oblačnem vremenu se prav lahko zgodi, da zaideš v oblak. Naš prvi postanek bo na razgledni točki na robu planote Šajbnik, visoko nad dolino Čabranke.
Megla je tako gosta, da smo se odpeljali kar mimo parkirišča na katerem so nas čakali naši današnji štirinožni spremljevalci, ki bodo do planote Šajbnik tovorili malico in še kakšen priboljšek.
Meja je, meje ni ...
Osilnica v preteklosti nikoli no bila obmejni kraj. Od tu do južne meje slovenskih dežel je bilo daleč. Na Kolpi in Čabranki se je meja pojavila času zadnjega razkosanja slovenskega ozemlja, ki se je zgodilo po prvi svetovni vojni. Koroški Slovenci so se takrat na referendumu odločili, da bodo ostali v Avstriji. Primorcev in Istranov nihče ni nič vprašal, pa je kljub temu Primorska z Istro pripadla Italiji, čeprav je bila Italija poraženec v tisti vojni. Hrvatom pa je bilo podarjenega veliko slovenskega ozemlja in prebivalstva od Medžimurja do Kvarnerja. Preostanek slovenskega ozemlja, pa je bil simbolično zavzet z dvema bataljonoma srbske kraljeve vojske.
Od takrat je na Čabranki in Kolpi meja, ki pa jo prebivalci dolgo niso zares čutili. Meja je bila zgolj črta na zemljevidu, življenje v krajih okoli reke pa je potekalo po ustaljenih navadah in običajih. Vsi so bili krajani iz istega kraja in govorili so isti jezik.
Z razpadom Jugoslavije in slovensko osamosvojitvijo pa je prišel šok. Varovana meja je fizično razdvojila ljudi v dolini.
Z vstopom Hrvaške v Šengen, je meja spet postala samo črta na papirju. Za koliko časa?
